»Dijana Matković je tako mojstrsko ubesedila svojo življenjsko pot in nastavila ogledalo slovenski družbi, šolskemu sistemu in nestrpnosti, da odločitev ni bila težka.«
»To je res odlično napisana knjiga, ker je tako mojstrsko nakvačkana skupaj, te preseneti. Zanimiv road trip je to.«
»Moja dolžnost je opozarjati na sistemske napake, ki držijo ljudi v pomanjkanju, revščini, zaradi katerih imamo epidemijo duševnih motenj, saj živimo popolnoma nestabilno življenje.«
»Bolj smo vajene porazov kot priznanj, a porazi nas ne smejo narediti šibkejših ali omajati in utišati. Z vsakim porazom smo močnejše, bolj povezane, glasnejše (...), in če nam že dajejo oznako, da smo problematične, potem bodimo problematične do konca in se postavimo za sebe, za svoje kolegice, tovarišice, sestre, pa tudi druge, ne glede na njihovo spolno usmeritev, opredelitev, spol in tako dalje.«
»Kaj bi povedali svoji mami, ko je bila še živa, če bi videli, da bi ona to razumela? Pa tudi, kako se je tvoje pisanje spremenilo po njeni smrti?«
»Sreča je, da bratomorilske vojne, ki je sledila, ni videl. Kdo ve, kako bi pisatelj judovskega in pravoslavnega rodu, ki se je imel za edinega jugoslovanskega pisca, prenesel pogled na še eno manifestacijo zla, tistega zla, ki ga je že kot otrok občutil na svoji koži, v svoji duši.«
»Če lahko v samoizolaciji zleknjeni v udoben naslanjač (zbrano) beremo, ne da bi na nas pritiskala preživetvena stiska, spadamo med privilegirane državljane.«
»S tem naj bi strankam pomagala oprati denar.«
»Z Dijano Đurđić ni nikoli sodeloval.«
»Če država ne bo ukrepala, bomo vsi v težavah.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju